Akademija odličnosti  
   
 


Delavnica za učence od 4. do 7. razreda
Začetki in pospeški učenja

Petdeset korakov do učinkovitega učenja.

Otroka postopoma, v 50 korakih, učimo pravilnega pristopa k učenju. Kako se organizirati, ogreti za učenje, povečati koncentracijo in kako odpraviti moteče dejavnike?

PROGRAM DELA
Delavnica za učence od 8. razerda do 2. letnika

Bližnjice in triki učenja

Z mnemotehnikami, samozavestnim nastopom in pravilnim pristopom k testom do boljših ocen.

Cilj delavnice je skrajšati čas učenja in pri tem doseči enako učinkovitost, ali pa ob enakem času učenja bistveno povečati učinkovitost le-tega.

PROGRAM DELA

 


Namigi za uspešno reševanje pisnih preizkusov

Zadnji del šolskega leta je prežet s preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Tako ustnim kot pisnim. V današnjem prisevku se bom dotaknil slednjega.

Za začetek povzamimo, kaj o pisnih preizkusih znanja pravi pravilnik o ocenjevanju v osnovni šoli. Učitelji so pred pisnim preizkusom znanja, ki ga bodo ocenili, dolžni preveriti osvojeno znanje, vendar pri tem ni predpisan rok niti oblika preverjanja znanja. Bo pa učitelj ravnal najbolj strokovno, če bo preverjanje čim bolj podobno ocenjevanju – če bo torej neke vrste simulacija ocenjevanja. Učitelj mora ocenjene teste učencem vrniti v tednu dni in v tem roku vpisati ocene v redovalnico. V enem tednu smejo učenci pisati največ dva preizkusa znanja, v enem dnevu pa le enega. Učenec v ocenjevalnem obdobju iz posameznega predmeta ne sme imeti več pisnih kot ustnih ocen.

Pri reševanju testov velja princip: bolje napisati nekaj kot nič, bolje napisati več kot manj. Za napačne odgovore namreč v testih praviloma niso predvidene negativne točke. Izkušnje kažejo, da učenci na pisnih preizkusih izgubljajo veliko točk zaradi površnega branja ali površnosti nasploh. Če upoštevamo še dejstvo, da se da nekaj točk zaslužiti s pravilnim pristopom k reševanju, je izkupiček točk, ki jih bomo zaslužili na testu ob enakem znanju a ob boljšem pristopu lahko bistveno večji. Poglejmo nekaj namigov:

  • Četudi naj bi si naloge v testu sledile od lažjih k težjim, je dobro najprej s pogledom preleteti naloge in se najprej lotiti enostavnejših. Razlog tiči v motivaciji in racionalizaciji časa.
  • Naloge, ki smo jih preskočili, si skrbno označujmo in se vrnimo k reševanju le-teh, ko smo rešili enostavnejše.
  • V časovni stiski, ko vnaprej vemo, da ne bomo uspeli rešiti vseh nalog, se lotimo tistih, ki ob primerljivi težavnosti prinašajo več točk.
  • Med reševanjem sami sebi namenimo kakšno spodbudno besedo ali celo naredimo kljukico pri nalogi, za katero smo prepričani, da smo jo pravilno rešili.
  • Nikoli ne oddajajmo testa, preden to od nas zahteva učitelj. Raje naloge še enkrat skrbno preglejmo.
  • Pri besedilnih nalogah pri matematiki še pred reševanjem predvidimo odgovor in potem dobljenega primerjajmo s predvidenim.
  • Pri nalogah izbirnega tipa, ki ponujajo več odgovorov, od katerih je le en pravilen, je ta pogosto na srednjeležečem položaju ali pa je najdaljši.
  • Kadar sta pri nalogah izbirnega tipa dva odgovora podobna (dva pa povsem drugačna), je verjetno pravilen eden od dveh podobnih.
  • Pri nalogah, ki zahtevajo daljši odgovor (naloge esejskega tipa) raje napišimo več kot manj, nič pa ne bo narobe, če se odločimo za odtenek večjo pisavo.
  • Nalog ne puščajmo praznih. Če ne poznamo odgovora, skušajmo logično sklepati, izločiti manj verjetne, ugibati ali pa zapišimo odgovor, ki ga morda učitelj ne pričakuje, a ga bo težko ocenil kot napačnega. Pri nalogi: 'Veverica živi ___________.' učitelj pričakuje odgovor 'v gozdu', 'v drevesni krošnji', 'v duplini' in podobno, a bo v zadregi, če bomo odgovorili z 'pet let', 'dinamično življenje' ali 'in na koncu umre', denimo.



Nazaj na seznam člankov ...